Prva omemba Gozdne galerije se je pojavila 30. oktobra 2016. Jernej je v planer prvič na kratko zapisal svojo željo:
ustvariti lasten tematski park z lesenimi skulpturami.
Danes pišem te vrstice in za prihod v svet pripravljam najino spletno stran.
Kaj pa vmes? Kateri so bili tisti trenutki, ki so zaznamovali Gozdno galerijo dolgo preden sva vedela, kje ta prostor sploh bo?
Iskanje pravega imena za vizijo
Neštetokrat sva razumsko premlevala imena.
Se mu bo reklo ''leseni živalski vrt''? (Ampak notri ne bodo samo živali...)
Bo to tematski park? (Ampak ne bo park, če želi Jernej pot narediti v gozdu)
Gozdni park? (Kaj to sploh pomeni...)
Noben naziv ni zajel bistva, za katerega sem vedela, da ga bo Jernej vdahnil prostoru. Vse se je slišalo tako togo, preveč omejeno za ves njegov trud in vizijo.
Nekega dne med družinskim kosilom sem preprosto pomislila in naglas rekla: »Kaj pa če bi bila to... Gozdna galerija? Ker zajame res širok pomen, kaj lahko ustvarjaš tam?«
Jerneju se zasvetijo oči in navdušeno pripomni: »Ja! To bo!«
Kdor ga pozna, ve, da tako izrazito navdušenje pokaže le redko. Kar tako, sredi naključnega kosila, je prostor dobil svoje pravo ime. To je bil prvi trenutek, ko se poslovna ideja ni zgodila razumsko, ampak iz čistega navdiha.
Vsebina prehiti prostor - se to sploh da?
Prizor št. 2: poletje 2024
Vračava se z morja, kjer sva po daljšem premoru spet odprla pogovor o viziji, o poslovni ideji prostora. Kako najti pravo zemljišče? Kje sploh iskati? Kje bova sklepala kompromise in kje ne? Zakaj primernega kotička še vedno ne najdeva, čeprav ga iščeva že 8 let?
Sredi vožnje domov Jernej mimogrede izjavi: »Veš kaj, jaz bom kar začel delati vhod. Saj je vseeno, če še nimava parcele. Ko se bo plac našel, bo vhod že pasal tja.''
Tokrat sem jaz navdušeno vzkliknila: »Ja! Vrhunsko! Saj lahko začneš že tudi skulpture delati prej, bodo že pasale tja.«
Tako je vsebina začela nastajati, še preden sva vedela, kako bo prostor izgledal. Kar niti ne bi bilo tako nenavadno, če ne bi Jernej začel izdelovati... ne običajnega vhoda, ampak masiven portal, velik 8 x 9 metrov!
Ko so ga spraševali, kam bo to stvar postavil, je le zamahnil z roko: »Ne vem še. Bo že pasal tja, kjer bo pravi prostor zanj.«
Delovanje v poslu: navdih vs. razum
Kaj je tekom tega procesa najtežje? Imeti tako močno vizijo, ki je fizični svet ne dohaja.
V poslu nas učijo togega zaporedja: naredi poslovni načrt in model, kupi zemljo, zgradi infrastrukturo. Midva sva vse počela v obratni smeri. Še vedno marsikaj počneva tako.
Zaupati viziji, ko v roki nimaš še nobenega oprijemljivega zagotovila, je preizkušnja. Kaj šele, ko v sanje enega vstopita dva...
Nadaljujte z branjem drugega dela zgodbe. -> Ko sem vrgla načrt v smeti in si oddahnila | Gozdna galerija
Deli zgodbo
