Gozdna galerija nastaja — spremljajte pot od ideje do odprtja

Nazaj na blog

V prazno stopi le korak, ki upa (3. del)

Ko zapustiš varno in prijetno službo, a nimaš vnaprej položenih stopnic. Takrat na lastni koži izkusiš, da se naslednja pokaže šele takrat, ko pogumno stopiš v neznano in zaupaš semenu, ki v tebi potrpežljivo raste.

Jernej Verbuč hitrostno kiparjenje z motorno žago
»V prazno stopi le korak, ki upa; ve, da ne pozna stopnic. A vendar gre in ne zgreši, ko stopi v nič.«

— Manca Košir


Ta misel mi pogosto odzvanja. Zame je to izjemen in natančen opis poguma, pa tudi podjetniške poti.


V Jernejevo vizijo nisem nikoli dvomila. Se pa dolgo nisem videla zraven kot aktivna soustvarjalka, čeprav sem v njej sodelovala v bistvu že ves čas.


Iz varne službe v podjetništvo


Medtem ko je Jernej že kiparil kot samostojni podjetnik, sem jaz imela varno službo veterinarske tehnice. Imela sem čudovite sodelavce in delo, ki sem ga rada opravljala. Zato sem se v tistem varnem okolju počasi začela prebijati ven iz svojega kokona. Novembra 2025 sem zaključila svojo dotedanjo poklicno pot in stopila v neznano. Ostala sem doma. Z vizijo Gozdne galerije in z vsemi strahovi glede prihodnosti (saj vemo, položnic se zaenkrat z navdihom in ljubeznijo ne da plačati).


Nato je prišla priložnost za program PONI. Vedela sem, da je to moj naslednji korak. A na razpisu nisem bila izbrana. Zato sva z Jernejem še enkrat sedla, prečesala finance in dorekla tisto, kar je ostalo v zraku. In po naključju se je zgodilo, da je nekdo odpovedal udeležbo in so se vrata odprla. Štiri mesece spomladi 2026 sem tako vsak dan posvetila razvoju koncepta Gozdne galerije.


Kaj je bilo najbolj nenavadno, omejujoče, a hkrati najbolj zanimivo? Lokacije skoraj do konca PONI programa še vedno nisva imela! Našla naju je ''po naključju'', med ogledom druge posesti z enim od mojih mentorjev.


V tem času se je nekaj dokončno premaknilo v meni. Spoznala sem, da se čisto zares vidim v podjetništvu. Da lahko zaupam znanju, ki sem ga nabrala skozi leta, in svojemu notranjemu občutku. Ni treba čakati na popolnost; včasih je dovolj, da narediš en sam korak, ki je ''dovolj dober'', stopiš v neznano, in VEDNO se pojavi naslednja stopnica.


Iz majhnega zraste veliko


Na to me opomni skulptura, ki jo je Jernej ustvaril na enem od kiparskih dogodkov (človeška roka, ki v dlaneh varuje kalček želoda). Opomnik, da iz neznatnega semena zraste mogočen hrast, če mu le damo čas in prostor za rast.


 jernej verbuč roka z želodom


Danes, 10 let od Jernejevega prvega zapisa, je lokacija končno znana. Prostor je našel naju. Ideja se materializira in bo počasi začela dobivati svojo fizično obliko.


Točne lokacije vam ta hip še ne moreva razkriti, ker se še urejajo dogovori glede prostora. Vas pa lepo vabiva, da skozi te zapise, utrinke na družbenih omrežjih, e-novice, spremljate najino pot ustvarjanja. Ne gre le za še eno turistično destinacijo na zemljevidu, temveč želiva z vami predvsem deliti delček najine zgodbe – ustvarjanje kotička, kjer si bo narava vzela čas za vse nas.


Spoznajte vizijo Gozdne galerije. -> Tematska gozdna pot in doživetje | Gozdna galerija

Deli zgodbo